Sometimes it feels like the walls closing in.

Jutri se mi zdi grozen, ker tistih butastih spisov pri filozofiji najbrž ni izgubila, ker pišemo francoščino in me je sram ker sem prvič zabila in ker je francoščina ena najbolj butasto idiotskih odločitev mojega življenja, ker se stene počasi bližajo in če je tunel, potem je tista lučka vedno manjša in vedno dlje, in ker še vedno ne vem kaj bom vpisala in ker je vedno manj časa za pomembne odločitve ki bodo vplivale na moje življenje in glede na dosedanji track record bom za večno stuck tukaj in ne bo nobenega krasnega novega življenja. In ker je tole fakin bedno. Edina stvar bolj bedna od tegale je Feliks. No comment. ><