Wake Up Exhausted

Tv je bolj varno kot lajf, fact št. 1. Včeraj sem končno pogledala ponedeljkovo epizodo Chucka in *.*. Čeprav je to skoraj edini show, pri katerem ne shipam taglavnih dveh moških likov ker je het tako krasen, um... Bryce je nazaj! Ha. Sem rahlo čakala na ta moment odkar je izginil pred koncem prve sezone, yay, pa sem se bala da ga ne bo nazaj, ampak je. Ha.

Včeraj je bil fajt, fact št. 2. Čeprav obe strani odklanjata, da bi dogodek definirali kot tak, je bil, ker a) sta bili dve strani v nasprotju, b) konflikt še vedno ni razrešen, c) delanje, da jim je vseeno, če se nočem postaviti na nobeno stran in d) delanje, da ne pričakujejo, da se bom. Ker se res nočem, ker hočem ostat zunaj, v varnem milnem mehurčku, ker tudi moje mnenje trenutno ni najbolj rožnato in se bojim, da ker besed ne obvladam zmerom in včasih uidejo brez da bi možgani potrdili, da izražajo prav pomen, da bi vse skupaj iz ne-tako-rožnatega postalo precej-črno. In ker že tako težko najdem prijatelje, naj tvegam napačen korak v obe strani in jih še izgubim? Pa vem, da bi bilo treba stvari razčistit, spravit ven, ampak a ni prijateljstvo tudi zadrževanje skrivnosti? Očitno včasih pač ne skupnih, ampak svojih, zavoljo ostalih? Or what. Res se bojim, da se bo vse skupaj spremenilo v maja-fajt. Donotwant.

Life is overrated, jz grem gledat supernatural X).